Organizacija, ki ima sedež v Virginiji, je s pomočjo policijskih služb zbrala 10 tisoč fotografij primerov zlorabe otrok, ki bodo služile kot podlaga za PhotoDNA, ki ima na zalogi še milijone drugih fotografij.

Računalniki razdelijo fotografije v manjše kategorije, za vsako kategorijo pa izračunajo digitalni prstni odtis. Digitalne prstne odtise nato delijo s spletnimi servisi, kot je Facebook, ki jih lahko tako samodejno primerjajo z naloženimi fotografijami.

Bill Harmon, Microsoftov odvetnik na oddelku za digitalni kriminal, je povedal, da PhotoDNA prepozna otroško pornografijo "brez lažnih pozitivnih rezultatov“.

"Nekatere fotografije postanejo 'priljubljene' in se uporabljajo vedno znova – zaradi česar so dobre tarče za PhotoDNA,“ je povedal v objavi na Microsoftovem blogu.

PhotoDNA je sicer le najnovejša varnostna iniciativa, ki jo je Facebook sprožil, potem ko je postal tarča kritik zaradi slabe zaščite otrok na svojem omrežju. PhotoDNA pa je že nameščen na Microsoftovem brskalniku Bing in spletnem oblaku za shranjevanje podatkov SkyDrive. Pri prvem so odkrili že 1500 prepovedanih fotografij in tisoč pri drugem.

"Upamo, da bo vključitev PhotoDNA-ja na Facebook služila kot odskočna deska za druge spletne servise, da bi izkoristili priložnosti, ki jih ponuja NCMEC-jev PhotoDNA, in vemo, da že preučujejo to možnost.“

Vir: dnevnik.si

Zaradi naraščajočega obsega vsebin otroške pornografije na spletu obstaja več načinov regulacije. Blokiranje, s tujko content filtering vsebin otroške pornografije, je eden izmed načinov. V evropskem prostoru sicer že obstaja nekaj izkušenj z blokiranjem vsebin otroške pornografije. Praksa je pokazala, da blokiranje, navkljub uporabnosti, s tehničnega stališča ni tako enostavno, kot se sprva kaže.

Blokiranje je lahko uporaben in učinkovit način regulacije nedovoljenih vsebin na spletu in se navadno uporablja kot dodatek odstranjevanju vsebin. Pri tem načinu se same vsebine ne odstrani, temveč zgolj onemogoči dostop.

V Evropi ima najbolj dodelan sistem blokiranja prijavna točka Internet Watch Foundation (IWF), ki deluje v okviru omrežja INHOPE. Vsebino otroške pornografije, ki je locirana na britanskih strežnikih, v sodelovanju s ponudniki internetnih storitev takoj odstranijo, medtem ko vsebin, ki so locirane na strežnikih izven VB, zaradi pravnih ovir ne morejo. Zato se poslužujejo blokiranja vsebin, hkrati pa posredujejo sporočilo o nedovoljenih vsebinah partnerski prijavni točki, ki je locirana v državi, v kateri se nahaja nedovoljena vsebina. S tem zagotovijo začetek ustreznih postopkov na nacionalni ravni.

Ponudniki internetnih storitev v sodelovanju z prijavno točko IWF uporabljajo dva sistema blokiranja vsebin: Cleanfeed in WebMinder, ki delujeta zelo podobno. Cleanfeed je sistem, ki je bil implementiran v sodelovanju prijavne točke z britanskim telekomom (BT), največjim ponudnikom internetnih storitev v VB. Osnova za delovanje sistema je črna lista, ki vsebuje naslove spletnih strani (URL), ki se jih blokira. Usmerjevalniki pri ponudnikih internetnih storitev (edge routers), usmerjajo in preverjajo promet uporabnikov s specifičnimi IP naslovi spletnih strani na črni listi. V primeru, da uporabnik ne dostopa do IP naslova (oziroma spletne strani) na črni listi, lahko nadaljuje z nemotenim brskanjem po internetu. V nasprotnem primeru se ga preusmeri do specializiranega proxy strežnika, ki potem s pomočjo bolj natančne črne liste preverja njegovo specifično destinacijo. Prednost sistema je v tem, da ni potrebno, da gre ves promet skozi sistem filtriranja, kar razbremeni strežnike in omogoči manj napak pri blokiranju.

Navkljub temu, da sistem deluje učinkovito, se je v britanskem primeru v preteklosti pojavilo nekaj napak. Medijsko odmeven je bil primer blokiranja spletne enciklopedije Wikipedije, zaradi posnetka na glasbnem albumu, ki je na trgu že 32 let. Sam problem ni bil v blokiranju enega samega posnetka, ampak v tem, da več milijonov Britancev več dni ni moglo uporabljati prosto dostopne spletne enciklopedije, ali jo spreminjati. Štiri dni kasneje je IWF preklical blokado. Potencialen problem predstavljajo tudi poročila, da zaradi sistema blokiranja uporabniki v VB stežka dostopajo do strani, na katerih se delijo datoteke (filesharing sites), oziroma je prenos z njih upočasnjen.

Nepremostljiv problem, ki se ne pojavlja samo v okviru blokiranja vsebin, temveč tudi v kontekstu odstranitve nedovoljenih vsebin, je ta, da deluje samo na svetovnem spletu (http), ne pa tudi na drugih internetnih protokolih in aplikacijah, kot so naprimer peer-2-peer, zaščiteni protokoli (shttp), e-pošta, ali spletne klepetalnice (IRC ali ICQ).

Podobno kot IWF tudi Evropska komisija vidi prihodnost blokiranja v tem, da obstaja kot dopolnilno orodje v boju proti otroški pornografiji na spletu. Priznava tudi, da blokiranje ni vedno učinkovito. Evropske inštitucije si torej prizadevajo za zakonodajo, ki bi uzakonila enotno politiko odstranjevanja posnetkov otroške spolnih zlorab otrok pri viru, blokiranje pa bi še naprej obstajalo na nacionalni ravni za tiste spletne strani, ki niso locirane na strežnikih v njeni pristojnosti. Pri spletnih straneh, oziroma posnetkih, ki so locirani na strežnikih v državah, ki niso niti v pristojnosti evropskih inštitucij, niti nimajo svoje prijavne točke, poleg tega pa nimajo zadostne zakonodaje na tem področju, pa je blokiranje za sedaj edini učinkovit ukrep.

MG

Tokio - Večji ponudniki internetnih storitev na Japonskem so pričeli z blokiranjem dostopa do več kot stotih spletnih strani, ki ponujajo otroško pornografijo.

Pri Zvezi za varno vsebino na internetu, ki je bila marca ustanovljena s pomočjo 21 največjih ponudnikov internetnih storitev, so dejali, da bodo uporabnikom preprečili dostop do tovrstnih spletnih strani. Seznam bo morda vključeval tudi strani z le eno fotografijo ali posnetkom zlorabe.

Policija in Japonski center za varen internet (obe organizaciji spremljata nezakonite vsebine na spletu) bosta posredovali podatke o otroški pornografiji na spletu Zvezi za varno vsebino na internetu, so povedali njeni uradniki.

Pri Zvezi bodo na podlagi napotkov pravnikov in strokovnjakov odločali, kateri posnetki predstavljajo otroško pornografijo. Ponudniki internetnih storitev, ki so člani organizacije, pa bodo nato blokirali dostop do spornih spletnih strani.

Na Japonskem si devet ponudnikov internetnih storitev skupaj deli 50-70% japonskega tržišča. Pri Zvezi za varno vsebino na internetu so dejali, da bodo zaprosili tudi manjše ponudnike internetnih storitev zunaj Tokia in Osake, da se pridružijo projektu.

Japonska je bila pogosto kritizirana kot največji globalni vir otroške pornografije. Julija 2010 je vlada sprejela paket predlogov, ki poziva k promociji nacionalne kampanje boja proti otroški pornografiji. Le-ta je pozivom partnerske prijavne točke na Japonskem, da ponudniki internetnih storitev izbrišejo nezakonite vsebine ter da se poostri policijski nadzor nad otroško pornografijo, dalo še dodatno težo.

Vir:http://mdn.mainichi.jp/

Pri raziskovalnem centru GAMBIT, ki deluje kot kolaboracija med univerzo MIT (Massachusetts Institute of Technology) in Singapursko vlado, so izvedli raziskavo o sovražnem govoru, ki se pojavlja med igranjem video iger preko spleta. GAMBIT sicer deluje kot raziskovalno telo ene od najprestižnejših fakultet v ZDA, njihov cilj pa je proučevanje računalniških iger kot medija.

Ker so video igre v takšnem obsegu nov medij, nekateri trdijo, da so se na osnovi te platforme razvijajo nove oblike spletnega rasizma. To je bilo tudi sporočilo panela akademikov in novinarjev na Interaktivni konferenci South by Soutwest, ki vsako leto poteka v Austinu v zvezni državi Texas, ZDA, in na kateri nove trende na področju medijske industrije preučujejo ustvarjalci video iger, družbeni in medijski voditelji ter kulturni kritiki.

Vir novih oblik rasizma predstavljajo tudi komunikacijsko-zvočne funkcije, ki jih lahko omogoča sama igra ali pa programi, ki niso vezani na samo igro, kot je na primer Ventrilo. Na osnovi zvočne komunikacije med igralci se pogosto določa osebne lastnosti, kot sta rasa ali narodnost. Na omenjeni konferenci je o tem razpravljala Lisa Nakamura, profesorica azijsko-ameriških študij, z univerze v Illinoisu.

Profesorico so presenetile popolnoma nove oblike rasizma v določenih popularnih računalniških igrah, ki se jih igra preko interneta po celotnem svetu. Navezovala se je na fenomen t.i "Chinese gold farming-a", kjer so posamezniki v razvijajočih narodih, po navadi Azijci, polno zaposleni za to, da igrajo določene računalniške igre (praviloma MMPORG-je, oziroma domišljijske vloge) in nato igralcem iz bogatejših narodov prodajo svoje like ali opremo ter virtualni denar. Gre za organizirano obliko delovanja, ki pa med igralci pogosto konča v izpadih rasizma, kar je v igri Lineage 2, po njeni oceni, vodilo do bolj zavzetega uničevanja karakterjev, za katere se je domnevalo, da jih uporabljajo in upravljajo tako imenovani gold farmerji.

W. James Au, avtor knjige "The making of Second Life" je dejal, da postajajo računalniške igre in forumi, kjer so uporabniki lahko anonimni, redkejši. Z manj anonimnosti se po njegovem mnenju povečuje kulturnost debate in zmanjšuje količina rasizma.

Ključni ljudje pri panelu so se strinjali, da se o rasizmu in sovražnem govoru v kontekstu spletnih računalniških iger premalo diskutira, glede na vpliv, ki ga ima ta medij v vsakdanjem življenju.

V raziskavi, ki jo je izvajal laboratorij MIT, so proučevali sovražni govor na osnovi zvočne komunikacije med igralci strelske igre HALO: Reach, ki je paradni konj igralske konzole Xbox 360. Celotna komunikacija poteka preko omrežja Xbox Live, ki ga upravlja korporacija Microsoft. To omrežje v Sloveniji sicer še ni na voljo.

Prvi del raziskave je potekal tako, da je skupina ustvarila tri elektronske račune (profile) v omenjenem omrežju, v profilu so označili, da so stari 20 let, moški, z Združenih držav. Halo:REACH je igra, ki temelji na skupinskem sodelovanju, zato je zaželena med igralci zvočna komunikacija.

Oseba A je prevzela nadimek Proud_2B_Muslim ("ponosen, da sem Musliman"). Največ sovražnega govora je bilo izgovorjenega iz naslova, da je musliman in zaradi tega terorist. Dobil ni niti enega pozitivnega komentarja soigralcev, poleg tega pa so ga znotraj lastne ekipe v igri večkrat ubili. Enkrat so mu brez razloga zagrozili, naj zapusti strežnik. Medtem, ko po njegovih besedah niso bili vsi igralci agresivni, pa je začutil, da so tisti, ki so ga napadli, zelo strastni v sovraštvu do njega, oziroma njegovega nadimka.

Oseba B si je ustvarila nadimek Gaypride90 ("gejevski ponos90"). Prejel je večjo količino žaljivk kot na primer: "Jeb***, ne bom igral s tem ped***, geji so uničili to državo". Preko zasebnega sporočila je sicer dobil pozitiven komentar, češ, da je pogumen, ker si upa imeti tak nadimek in, da bi si tudi sam [komentator] želel biti tak. Razen tega pozitivnega komentarja pa je bil soočen izključno z prezirom. Na komentarje se ni odzival, vendar so se napadi nanj navkljub temu nadaljevali. Oseba B je zaključila s tem, da je včasih lahko sodeloval z igralci, vendar je več časa čutil sovražnost, kot sprejemanje.

Oseba A si je drugič izbrala nadimek Black_N_Proud90 ("črn in ponosen90"). Oseba je povzela, da ni bilo direktnega napada nanj zaradi dejstva, da je črne polti. Vsi negativni komentarji, ki jih je prejel, so se navezovali na dejstvo, da je negativno sprejel besedo "nigger" ("zamorec"). Sicer je dobil nekaj spodbudnih pripomb, vendar ga je v veliki meri motila lahkotna uporaba omenjene besede, ki so jo igralci uporabljali tako v pozitivnem kot negativnem tonu, čeprav je bilo slednje bolj pogosto.

Drugi del raziskave se je lotil problema seksizma na treh spletnih forumih, povezanih z računalniškimi igrami. Zaznali so komentarje, ki so vlekli vzporednice med igranjem računalniških iger s športi kot je atletika, kjer ženske dosegajo v primerjavi z moškimi slabše rezultate, kar naj bi veljajo tudi za računalniške igre. Prisotni so bili tudi bolj običajni šovinistični komentarji: "zakaj igrajo video igre, njihov prostor je v kuhinji" in zgodovinsko-evolucijske teze o superiornosti moškega spola.

V skupnosti igralcev računalniških iger so se pojavile kritike te študije. Kritični komentarji zagovarjajo, da raziskava ni nič povedala o številu žaljivih komentarjev v primerjavi z vsemi, ki so bili izpostavljeni osebama A in B. Ker gre v raziskavi za kvalitativno metodo proučevanja to tudi ni bil njihov cilj, vendar to dejstvo ni izpostavljeno, kar bi lahko privedlo do dojemanja raziskave kot nekonstruktivne provokacije.

Sicer se igralci, sodeč po komentarjih na raziskavo strinjajo s tem, da je sovražnega govora, oziroma drugih oblik spornega govora pri spletnih računalniških igrah preveč. Razloge vidijo v različnih segmentih: anonimnosti, starosti igralcev ter problemu sovražnega govora v družbi nasploh. Igralci se zaradi sovražnega govora raje zatekajo k privatnemu pogovoru znotraj igre, saj ta onemogoči možnost, da bi se v pogovor vključila neznana oseba.

MG

Viri:

http://gambit.mit.edu/

http://www.gameinformer.com/

Charles Asher Small, ustanovitelj interdisciplinarnih študij za antisemitizem pri univerzi v Yaleu, je v nedavnem intervjuju za ameriško radijsko postajo NPR (National public radio) govoril o zakonodaji sovražnega govora v ZDA v primerjavi z Evropo in ostalim svetom. Razlog za to je bil antisemitistični izpad modnega oblikovalca Johna Galliana v Parizu pretekli mesec. Po francoski zakonodaji ga lahko obtožijo na šest let zapora zaradi "javnih žaljivk na osnovi religije, rase, etničnosti ali nacionalnega porekla."

Small je v intervjuju dejal, da se je formulacija sovražnega govora v Evropi začela pojavljati po drugi svetovni vojni, ko se je sovražni govor vpeljal v zakonodaje Nemčije, Poljske, Avstrije in Madžarske. Torej v zakonodaje tistih držav, kjer je imela druga svetovna vojna ter njena družbena dimenzija (antisemitizem in nacizem) tudi najbolj uničujoč vpliv.

Small je na vprašanje, kako točno Gallianova antisemitistična opazka krši francosko zakonodajo, odgovoril, da na osnovi sporazuma EU iz leta 2008, ki predvideva kaznovanje posameznikov ali skupin zaradi sovražnega govora. Po tej zakonodaji za obtožbo ni nujno potrebna konkretna grožnja, temveč zgolj govor, ki zagovarja genocid ali sovraštvo proti jasno izraženi skupini ljudi.

V intervjuju je bila omenjena tudi razlika med zakoni v ZDA in Evropi. V ZDA je v tem času Vrhovno sodišče razsodilo v prid pravice Prvega amandmaja (v primeru baptistične cerkve iz Westboroja) proti spornim oblikam govora, ne glede na to, kako boleče so lahko. Akademik z Yale-a se je strinjal, da v ZDA obstaja višja toleranca za sporne oblike govora in da je to nekoliko problematično, glede na to, da se sovražnim skupinam dovoljuje več kot v preteklosti. Poleg tega je po njegovem mnenju spletni prostor v ZDA (strežniki locirani v tej državi) postal najbolj popularen za širjenje sovražnega govora, saj je zaščiten z Prvim amandmajem.

Za konec intervjuja je strokovnjak za antisemitizem dejal, da v primeru strožje zakonodaje ne gre za kršenje pravice govora. "Če vzamemo primere Kanade in Evropske Unije, tu ne gre za avtokratske zakone, zaradi katerih se ljudje ne bi smeli izražati svobodno," so bile njegove besede.

Vir: www.npr.org

Posnetki spolne zlorabe otrok navkljub prizadevanjem za njihovo odstranitev v veliko primerih na spletu ostajajo vrsto let. Švedsko podjetje ponuja nov, inovativen pristop, ki bi omogočil, da bi primerjali vsak posnetek z bazo že identificirane otroške pornografije, ne glede na vir posnetka, in ne glede na to, ali je računalnik povezan s spletom.

NetCleanov pristop je osnovan na prepoznavanju podob, vendar se razlikuje od preteklih pornografskih filtrov. Zgodnji poskusi so s pomočjo umetne inteligence poskušali razločevati med vsebino posnetka z iskanjem določenih oblik in (barvnih) tonskih vrednosti. Kakorkoli, tovrstni pristopi niso bili zmožni razlikovati med legitimnimi posnetki in otroško pornografijo. Nadaljnji poskusi so šli v smer blokade strani s pomočjo imena domene ali IP naslova. Tudi to se je izkazalo kot neučinkovito, saj pedofili izmenjujejo datoteke preko drugih protokolov, na primer Peer-to-peer klientov ali IRC-a. Te povezave pa so odprte samo nekaj ur, po tem izginejo.

Sodeč po ustanovitelju NetCleana, Pelleju Gari, njihov pristop temelji na vključitvi obstoječega znanja, ki ga ima policija, ter avtomatizaciji procesov. "Policija mora oceniti, ali posnetki vključujejo zlorabo ali ne. Izurjen policist se odloči o tem, ne mi. Kar omogoča naš sistem, je to, da vzame identificirane fotografije zlorabe in ugotavlja podobnosti z drugimi fotografijami."

Netcleanov algoritem analizira fotografije, ki se nahajajo v policijski bazi podatkov in ustvari enkripcijo vsake od fotografij zlorab, ki je ni mogoče razvozlati in s pomočjo katere se primerja druge fotografije. Program ob inštalaciji na trdi disk analiza vse fotografije na računalniku, ne glede na izvor fotografij, s pomočjo istega algoritma. V primeru, da program na računalniku identificira fotografijo, ki je bila shranjena že v policijski bazi podatkov, se ustvari avtomatski alarm. Podjetje se nato odloči, kako obravnavati primer.

"Nimamo lažnih primerov", trdi ustanovitelj NetClean-a. "Če sistem ustvari podobnost, to pomeni, da gre za znano fotografijo zlorabe otroka, ki je nezakonita." Ker se primerja samo znane fotografije zlorab, se podjetje izogne možnosti, da bi se identificiralo nedolžne fotografije otrok uporabnikov - denimo na plaži, ali med kopanjem - kot nezakonite.

Sistem se je izkazal za popularnega na Švedskem, kjer se je do danes prodalo okoli 400,000 licenc za uporabo. G. Gara je dejal, da podjetja nameščajo program na službene računalnike na podoben način kot antivirusne programe. Cena licence je od okoli 5 do 25€. Podjetja želijo to storiti zaradi zavarovanja, za to da zaščitijo svojo znamko, ali pa zaradi družbene odgovornosti podjetja.

Sodeč po podatkih policije, približno pol odstotka vseh uporabnikov spleta v določenem obdobju skuša dostopati do podob spolne zlorabe otrok. Ena tretjina od teh tudi postanejo storilci.

Ustanovitelj je dejal, da se podjetje, ki ima močne vezi s policijo v skandinavskih državah, širi v preostalo Evropo, predvsem v Združeno kraljestvo.

Vir: blogs.wsj.com

Zakon, ki ga nameravajo predstaviti v naslednjih tednih, bi od ponudnikov internetnih storitev zahteval, da za določen čas obdržijo podatke o posameznikovem IP naslovu. Sicer še ni zapisano, kolikšen naj bi ta čas bil, govori pa se o obdobju dveh let.

Medtem, ko organizacije za zaščito otrok podpirajo ukrep, zagovorniki civilnih svoboščin zagovarjajo, da gre za resno vpletanje vlade v zasebnost na internetu, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja splošne uporabe in inovacij na spletu.

Wasserman Schultzova ugotavlja, da FBI nima vpogleda v tisoče primerov otroške pornografije, ker nima dostopa do potrebnih podatkov, ki bi organom pregona dal imena in informacije o želenem uporabniku. Kongresniki pravijo, da se veliko pozornost posveča tudi vprašanjem zasebnosti v zvezi z zakonom.

Za enkrat v ZDA ni standardov, ki bi zapisovali, kako dolgo ponudniki interneta hranijo podatke. Nekateri jih hranijo samo en teden, medtem, ko jih drugi, na primer AOL, hranijo 180 dni. "To je velika ovira, saj imamo veliko primerov, ki jim ni mogoče slediti, ker tako rekoč ni več sledi", je povedala kongresnica Schultzova za kongresni časnik The Hill.

"Osebno sem velik zagovornik pravic zasebnosti, ampak tu govorimo o zaščiti otrok, poleg tega pa je to edina pot za preiskavo, ki je sedaj v mnogo primerih prekinjena oziroma onemogočena prav zaradi prekratkega časa hranjenja podatkov", je povedal kongresnik iz Teksasa.

Medtem ko Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) trdi, da bi bil učinek stagnacije na spletno javnost velik, saj bi okrnil anonimno naravo spleta, ki je po njihovem mnenju v praksi omogočila širjenje prvega amandmaja ustave (ta se navezuje na svobodo govora). "Kar vlada počne, je to, da skušajo omogočiti organom pregona vpogled v to, kaj ljudje berejo, kar po našem mnenju predstavlja skrb za prvi amandma in pravice do zasebnosti", je dejala predstavnica ACLU-ja Catherine Crump. "Posamezniki bi se morali na spletu izobraževati, brez da bi vlada ponudnike internetnih storitev silila v to, da o uporabnikih hranijo podatke", je še dodala.

Direktor FBI-ja Robert Mueller je med zaslišanjem zakonodajnega komiteja kongresnikom zatrdil, da pooblastila, ki bodo prišla z zakonom, ne bodo ogrozila zasebnosti ljudi. "Interesi zasebnosti bodo po mojem mnenju ustrezno zaščiteni, hkrati pa bomo imeli politiko zadrževanja podatkov, ki bo omogočala uspešno preiskavo", so direktorjeve besede.

Pri Narodnem centru za pogrešane in zlorabljene otroke, ki pomaga organom pregona pri mnogih preiskavah o ugrabljenih in zlorabljenih otrocih, so dejali, da ima brez novega zakona zvezna policija zvezane roke. "Stanje je kritično", je dejala predstavnica centra Carolyn Atwell-David. "To je začetek. Preiskava se ne more pričeti, če organi pregona ne povežejo dejavnosti na spletu z resnično osebo izven njega".

John Morris, svetovalec Centra za demokracijo in tehnologijo, ki podpira odprto uporabo interneta, je dejal, da je podeljevanje novih pooblastil začetna kršitev zasebnosti, ki bo vodila do serije drugih. "Obstajajo resni pomisleki pri tem, da se ponudnike internetnih storitev prisili v začetek orvelijanskega sledenja," je dejal Morris v intervjuju. "Tovrstni predlogi so pogosto predstavljeni v primerih otroške pornografije, vendar ni verjetno, da se bodo organi pregona, po tem ko se kongres odloči, omejili zgolj na otroško pornografijo. Obstaja bojazen, da se bo nadaljevalo na drugih področjih. Trenutni zakoni omogočajo, da FBI zaukaže ponudnikom internetnih storitev, da obdržijo podatke, ki jih zvezna policija uporablja kot del preiskave", je dejal Morris.

Predlagatelj zakona, kongresnik Lamar Smith je predlog zakona predal v prednostno obravnavo. Zaslišanje v kongresu je potekalo v januarju, na temo pa se je še srečeval z ostalimi predstavniki in ponudniki internetnih storitev, z razlogom, da bi prišli do konsenza, koliko časa bi ti morali hraniti podatke. Podoben ukrep je kongresnik predlagal že lansko leto, vendar takrat ni uspel. Sedaj ima v vlogi predsednika komisije večjo možnost za uspeh.

Vse to prihaja v času, ko je (sicer na lokalni ravni) v ZDA v predlogu še en zakon za zmanjševanje otroške pornografije, ki se prenaša preko digitalnih medijev. Zakonodaja na ravni zvezne države Oregon skuša zmanjšati obseg otroške pornografije s tem, da bodo del odgovornosti prenesli na računalniška podjetja. Predlagani zakon od računalniških podjetij zahteva, da delavci otroško pornografijo, ki jo najdejo na računalnikih strank, prijavijo policiji ali socialnim službam.

"Kot oče dveh otrok menim, da je to fantastično. Ta zakon bi podprl stoodstotno, in mislim, da bi se tukaj v lokalni skupnosti vsi strinjali z njim", je zatrdil Peter Grenier, lastnik trgovine Computer Tech. Dejal je še, da imajo podobno politiko poslovanja že vpeljano v njegovi trgovini. Zakon je bil na lokalni ravni sprejet brez ugovorov, v senatu pa bo obravnavan kmalu.

Vira:

http://thehill.com/

http://www.ktvl.com/

Kanadski kriminalisti so mnenja, da bi morali biti ponudniki internetnih storitev bolj aktivni pri omejevanju razpečevanja vsebin otroške pornografije na internetu.

Michael Bourdeu, predstojnik oddelka za kriminologijo na univerzi St. Thomas, je zatrdil da se ponudniki storitev nagibajo k zatiskanju oči glede vloge, ki jo igrajo pri distribuciji nedovoljenih vsebin. Bordeu je označil otroško pornografijo za najtemnejšo stran interneta in dodal, da je otroška pornografija vsekakor težavna za pregon, a kljub temu meni, da bi se to lahko spremenilo, če bi ponudniki storitev dvignili svoje standarde.

"Včasih se ponudniki internetnih storitev izgovarjajo, da niso bili seznanjeni s kršitvijo. Morda je čas, da postanejo bolj seznanjeni in da začnejo tesneje sodelovati s policijo", je povedal Bordeu. "Seveda ne trdim, da ne počnejo ničesar, vendar menim da morajo biti bolj aktivni v smislu informiranja policije, kadar sumijo, da je spletna stran v njihovi pristojnosti, ali pa so [spletne strani] uporabljene za deljenje datotek z vsebinami otroške pornografije", je še dodal.

Bordeauovi komentarji so bili objavljeni dan po tem, ko je policija zasegla milijon posnetkov spolne zlorabe otrok v mestu Monctonu. Enota za odkrivanje zlorab otrok pri RCMP-ju (kanadski zvezni policiji) je izvedla pet hišnih preiskav, ki so pripeljale do štirih aretacij. Isti dan je bil sprejet zvezni zakon C-22, na osnovi katerega morajo ponudniki internetnih storitev prijaviti posnetke spolne zlorabe. Kdaj bo zakon prišel v veljavo, še ni določeno.

Narednik Greg Lupson, predstavnik policije za odnose z javnostmi v zvezni državi New Brunswick je dejal, da na področju, kjer deluje, ponudniki internetnih storitev nikoli niso direktno prijavili domnevne vsebine otroške pornografije, ki se je širila preko njihovih strežnikov. "To je tema, o kateri se v New Brunswicku se ne razpravlja. V ostalih provincah obstajajo mehanizmi in pristojnosti, ki določajo raven sodelovanja s stališča ponudnikov interneta" je dejal Lupson. "Sodelovanje ponudnikov internetnih storitev je pomembno za policijo in močno vpliva na hitrost, s katero preiskovalci lahko obravnavajo izkoriščanje otrok na spletu", je še dodal.

Zakon C-22 ožigosan za "feel good" zakon

Zakon C-22 naj bi bil po mnenju nekaterih zgolj zakon, ki nima druge vsebine, kot to, da daje ljudem občutek varnosti in koristnosti.

Tom Copeland, predsednik Zveze ponudnikov interneta v Kanadi je dejal, da do sedaj ponudniki internetnih storitev niso prijavljali domnevno nezakonitih vsebin, ker niso naleteli nanje. "Ponudniki internetnih storitev so tako zaposleni z ponujanjem storitev svojim strankam, da omenjenih vsebin ne iščejo posebej. Seveda pa jih, po tem ko so o njih obveščeni, prijavijo Cybertipu - kanadski prijavni točki za otroško pornografijo. Ta se nato poveže z organi pregona", je pojasnil Copeland.

Cybertip.ca deluje v okviru Centra za zaščito otrok v Kanadi - skupine, ki sodeluje z ponudniki internetnih storitev, zvezno in deželnimi vladami ter organi pregona, s ciljem blokiranja dostopa do vsebin spolne zlorabe otrok. Pri projektu sodeluje več kanadskih ponudnikov internetnih storitev.

"Politiki in do določene mere tudi organi pregona menijo, da naj bi imeli ponudniki storitev čarobno okno do spleta. Stvarnost pa je, da promet, ki gre skozi naše omrežje, predstavljajo samo ničle in enke."

Copeland preferira model zakona, ki bo podoben Aktu za zaščito otrok in družin v Manitobi. Ta prelaga odgovornost za prijavo podob spolnih zlorab otroka iz inštitucij tehnološkega sektorja na vsakega prebivalca te regije.

"Tehnološki sektor oziroma osebe, ki v njem delujejo, so določili, brez da bi to razširili na celotno družbo. Iz preteklih izkušenj lahko rečemo, da so ponudniki internetnih storitev zadnji, ki najdejo tovrstne informacije", je zatrdil Copeland. »Večja verjetnost je, da bi na tovrstne vsebine naletele lokalne računalniške trgovine med običajnim poslovnim postopkom«, je še dejal.

O zakonu C-22 smo že pisali v enem izmed prejšnjih člankov.

Vir: www.cbc.ca

Lord Boswell, član odbora za antisemitizem je dejal da je zaskrbljen zaradi velikega števila primerov sovražnega govora na spletu in uporabe besede Žid na igriščih, kot žaljivke.

Joan Hanhman je izjavila, da je naloga šol, da “ sovražni govor poteptajo v zgodnjih fazah”. Dejala je še, da je sovražni govor na spletu prevelik izziv za regulacijo, poleg tega pa imajo nekatere države tudi drugačen pogled na to temo, kar še oteži možnosti za odpravo sovražnega govora na spletu. “Kar se dogaja na spletu, je večje od sovraštva in kmalu bomo morali najti pot kako popolnoma izničiti tovrstne vsebine” je še dejala.

Vir: http://www.thejc.com

V Avstraliji so razočarani nad pripravljenostjo socialnega omrežja Facebook in organov pregona za preganjanje otroške pornografije, ki se širi preko tega socialnega omrežja.

Predstojnik avstralske zvezne policije za visokotehnološke zločine Grant Edwards je dejal, da je problem tudi v zastareli pogodbi sodelovanja med Avstralijo in ZDA, saj ta ne dovoljuje hitrega odziva na zločine storjene preko spleta.

"Pogodba je potrebna, saj ima Facebook sedež v ZDA, pospešila pa bi dejavnost policije za pridobitev informacij o kaznivem dejanju preko spleta", je poročal avstralski časnik ZDNet.

Sodeč po besedah Edwardsa, Facebook še poslabšuje situacijo s tem da odstranjuje profile domnevnih pedofilov prehitro, torej preden policija pridobi dovoljenje za zbiranje dokazov. Poleg tega zatrjuje, da Facebook ni pripravljen spremeniti te prakse. "To je ignoriranje problema s strani Facebooka" je dejal Edwards. "Facebook ščiti svojo znamko."

Dejal je, da se je policija pritožila socialnemu omrežju in da bo sedaj prevzela postopek za nadgradnjo prakse zadrževanja podatkov za profile domnevnih pedofilov.

Kakorkoli, Facebook se ne strinja, da bi onemogočal napore policije. "Nasprotno nekaterim informacijam ima Facebook močan odnos z avstralsko zvezno policijo", je v elektronski pošti časniku msnbc.com zatrdil Andrew Noyes, upravitelj javnih politik komuniciranja pri socialnem omrežju.

"Smo v stalni navezi s policijo, včasih predstavnike policije kontaktiramo večkrat na dan, poleg tega zagotavljamo štiriindvajseturno pomoč, tako v kriznih primerih, kot tudi asistenco pri preiskavi in sodnem postopku. Varnost naših uporabnikov nam je najpomembnejša. Vsem spolnim zločincem prepovemo dostop do storitev in na temeljni ravni nasprotujemo zadržanju storilca na strani, za to da bi ga policija lahko nadzirala. Takojšnja odstranitev potencialnega zločinca s strani je preprosto edini pravi odziv za zaščito naših uporabnikov"

Pri Facebooku prav tako verjamejo, da za varnejši internet potrebujemo napredek pri zakonih in regulacijah ter da naj vlada premisli o novih, bolj učinkovitih načinih deljenja informacij o registriranih spolnih zločincih s socialnimi omrežji. Tak model je bil vpeljan v nekaj zveznih državah v ZDA in je privedel k odstranitvi nevarnih oseb z omrežij.

Varnost otrok na internetu je aktualna temi v Avstraliji, saj parlamentarna komisija obravnava to vprašanje, socialno omrežje Facebook pa je glavna tarča.

Mozelle Thompson, svetovalka za zasebnost pri Facebooku, je pred komisijo zatrdila, da s socialnega omrežja vsak dan odstranijo 20,000 mlajših oseb na dan. Po njenih besedah sistem ni popoln in obstajajo osebe, ki lažejo o njihovi starosti, za to da se lahko registrirajo.

Odnosi med socialnim omrežjem in Avstralijo niso bili vedno tako hladni. Prejšnje poletje je policija pohvalila Facebook za njihovo sodelovanje pri razbitju domnevne mreže pedofilov, ki je delovala na omrežju. Facebook je bil integralen za pomoč mednarodnim organom pregona pri razbijanju domnevne mreže otroške pornografije, kar je privedlo do 11 aretacij v Avstraliji, Veliki Britaniji in Kanadi.

Vir:

http://technolog.msnbc.msn.com

http://thenextweb.com